Ali ste vedeli, da brez joda naše telo ne more optimalno delovati in da hrani sleherno celico v našem telesu? Veliko procesov v telesu je odvisno od joda, zato je jod ključen element, ki ga vsak človek potrebuje za optimalno zdravje že od faze zarodka naprej. Kateri so torej kvalitetni viri joda in kako si zagotoviti zadosten vnos tega minerala? Velja splošno prepričanje, da ga dovolj zaužijemo z jodirano namizno soljo. Pa je temu res tako?
Reševanje pomanjkanja joda z jodiranjem namizne soli
Svetovna zdravstvena organizacija WHO in ostale ustanove v ZDA se zavzemajo za dodajanje joda namizni soli in promoviranje uporabe le-te že zadnjih 100 let. Slovenija je uvedla obvezno jodiranje soli prvič l. 1953, drugič pa 1999, ko so povečali jodiranje za 2,5-krat. Vendar slovenski strokovnjaki ugotavljajo, da je količina ravni joda pri nas prenizka tudi glede na kriterije WHO (Svetovne zdravstvene organizacije) in dr. Miran Porenta ugotavlja, da celotno območje Slovenije spada v endemsko območje stopnje 1.
Ali naravni viri joda zagotavljajo zadosten vnos joda?
Preden obravnavamo jodirano sol, poglejmo od kod vse lahko dobimo jod in kateri so naravni viri joda, saj je to edini način pridobivanja joda – človeški organizem joda namreč ne more producirati. V zemlji je največ joda v humusu in če ga je tam zadosti, ga posledično najdemo tudi v tam pridelanem sadju in zelenjavi. Še največ joda pa zaužijemo z morsko hrano, kot so ribe in morske alge, vendar bi morali jesti morske ribe skoraj vsak dan, da bi zadostili ustrezni količini dnevnega vnosa joda. Poleg tega so morja vse bolj onesnažena in s tem tudi alge, ribe in školjke vsebujejo vse več škodljivih težkih kovin.
Lahko zaključimo, da je v naravi premalo kvalitetnega joda, poleg tega pa je danes hrana bolj osiromašena z jodom, ker ga primanjkuje zemlji. Dodatno smo vsak dan izpostavljeni snovem, ki izpodrivajo jod, na dodatno pomanjkanje joda pa vplivajo še onesnaženost zraka, vode, kemikalije v hrani, čistilih in kozmetiki ter procesirana hrana. Problematičen je tudi brom, ki so ga pričeli dodajati v kruh in pekovske izdelke, saj ovira vnos joda v telo.
Kaj pravijo raziskave o jodirani soli in pomanjkanju joda
Mnoge raziskave v tujini in na slovenskem so potrdile, da jodirana sol ne zadošča oskrbi celotnega telesa z jodom. Poglejmo nekaj najbolj aktualnih raziskav, izvedenih v različnih državah in različnem vzorcu:
- Italijanska raziskava iz l. 2020, narejena med 1270 mladostniki: kljub povečanemu vnosu soli (skozi procesirano hrano in modernim načinom življenja) uporaba jodirane soli ni zadostovala ustreznemu vnosu joda. Le 20 % joda v telesu je prišlo iz jodirane soli, vse ostalo pa iz hrane.
- Izraelska raziskava iz l.2020, narejena med 105 nosečnicami: nezadostna prisotnost joda v krvi 67 % nosečnic.
- Turška raziskava iz. l. 2020 med nosečnicami: ugotovljeno pomanjkanje joda in potrditev, da uporaba jodirane soli ni dovolj, da prepreči pomanjkanje joda.
- Ameriška raziskava iz l. 2021: Od 75 % do 90 % vnosa soli pride iz procesirane hrane, ki pa ni bogata z jodom in minerali. Da bi iz jodirane soli dobili dovolj joda bi morali dnevno zaužiti več kot pol čajne žličke soli.
- Dr. Miran Porenta je ugotovil, da Slovenci z dnevnimi obroki običajne hrane, ki ne vključuje morskih rib, dobimo 60 mg joda – dnevni vnos joda za odraslega človeka pa bi moral biti od 150 mg–200 mg. Zaključil je, da ni dovolj samo povečati vnos joda s prehrano, vendar ga je potrebno dodajati.
Zakaj je namizna bela sol problematična?
Vsaka naravno pridobljena (nerafinirana) morska sol vsebuje jod, vendar majhne količine. Ker je pomanjkanje joda globalni problem, je več držav sprejelo sklep o jodiranju namizne soli. Podatki kažejo, da se je s tem pojav golšavosti v tistih časih precej zmanjšal, vendar novejše raziskave izpostavljajo tudi drugo plat in opozarjajo na pomembnost celostne obravnave uživanja namizne jodirane soli. Jod, ki je dodan soli, je namreč lahko sintetičen ali naraven. Nekaj glavnih razlogov zakaj namizna jodirana sol morda ni najboljša izbira, niti ni zadosten vir kvalitetnega joda:
- vsebnost joda v soli se znižuje z izpostavljenostjo zraku, vlagi, svetlobi. Takoj ko odpremo paket jodirane soli, ta prične izgubljati jod.
- Prav tako se zelo velik odstotek joda v soli izgubi s kuhanjem. Dokazano je, da se s kuhanjem morskih rib izgubi okoli 60 % joda, s pečenjem pa okoli 20 %.
- Dr. David Brownstein, eden izmed največjih strokovnjakov za jod na svetu, svetuje uživanje izključno nerafinirane soli, saj je rafinirana sol brez življenja – ne vsebuje mineralov, izpostavljena pa je tudi strupenim kemikalijam za doseganje bele barve.
- Alfred Vogel, priznan švicarski zeliščar in naturopat, izpostavlja problem dodajanja anorganskega joda rafinirani soli. Takšna sol naj bi mnogim ljudem, ki trpijo za hipertirozo, povzročala hude težave z razbijanjem srca.
- Namizna rafinirana bela sol je slabše kakovosti kot naravno pridobljena (himalajska, piranska nerafinirana …). Vsebuje izredno velik odstotek klora in natrija, ki rušita ravnovesje mineralov v telesu ter zadržujeta vodo. Pomembni mikronutrienti so izgubljeni. Naravno pridobljena morska sol poleg natrija in klora vsebuje tudi magnezij, kalcij in kalij, zato pomaga vzdrževati elektrolitsko ravnovesje telesa.
- Zaradi postopka beljenja je prepojena s problematičnimi kemikalijami in aditivi, sledi kemikalij (tudi fluor) v soli otežujejo telesu prevzem in absorpcijo joda.
Kaj je boljša alternativa jodirani soli za vnašanje joda v telo?
Glede na zgornje ugotovitve je zdaj jasno, da se ne moremo zanašati na namizno jodirano sol kot kvaliteten vir joda. Poleg ustrezne prehrane (v največji meri morske ribe in alge, v manjši meri pa jajca, temnozelena zelenjava, meso) lahko največ naredimo z uživanjem povsem naravno pridobljene soli, ki ni beljena in rafinirana. Zadnji pomemben dejavnik pa je dodajanje joda v obliki prehranskih dodatkov. Vendar tudi tu moramo biti previdni glede kvalitete vira joda. Veliko prehranskih dodatkov z jodom je narejenih na bazi morskih alg ali lupinarjev, ki so sicer odličen vir joda, vendar so mnogokrat tudi polni težkih kovin, saj je morje vse bolj onesnaženo. Lahko delujejo tudi alergeno na telo. Kot najboljša rešitev se ponudi elementaren jod, ki je najbolj čist in neoporečen vir joda. Vendar je približno pred 200 leti dr. Lugol ugotovil, da uživanje čistega joda ni najbolj optimalno za človeško telo in da topnost joda v vodi povečuje jodid – reducirana oblika joda. Tako je nastala mešanica joda in kalijevega jodida, ki se še danes imenuje po svojem iznajditelju – Lugolova raztopina.
Uživanje Lugolove raztopine kot najbolj optimalen vir joda za človeka
Odkritje, da telo za pravilno delovanje potrebuje obe obliki joda (kalijev jodid in jod) in ima tako največji terapevtski učinek, je predstavljalo velik napredek. Različna tkiva se namreč različno odzivajo na različne oblike joda. Lugolova raztopina je veljala za varno zdravilo skoraj 150 let in so jo zdravniki priporočali namesto predpisovanja nepotrebne kemije. Že kmalu so se pokazali izjemni učinki pri ljudeh, ki so trpeli zaradi depresije, migren, zaprtja. Več desetletij so s pomočjo joda zdravili ciste (dojke, jajčniki), blažili menstrualne težave, uspešno je jod pripomogel tudi pri zdravljenju raka materničnega vratu, raztopina pa je svojo učinkovitost pokazala tudi pri odpravljanju kožnih znamenj in pri zapletih zaradi pikov žuželk. Danes je uporaba Lugolove raztopine bolj pogosta v alternativni, kot uradni medicini, saj dajejo zdravniki večjo prednost farmacevtskim pripravkom.
Zakaj je Medikoel Lugolova raztopina dobra izbira?
Pri Medikoelu želimo ohraniti in spodbuditi prakso uporabe joda v obliki Lugolove raztopine. Skozi zgodbe posameznikov, ki so ponovno našli zdravje z ustrezno terapijo z jodom, in s pomočjo kliničnih raziskav dobivamo potrditev, kako esencialen je ta mineral za vsakega posameznika. To je razlog, da že več kot 10 let pripravljamo svojo Lugolovo raztopino in od samega začetka sledimo originalni recepturi dr. Hulde R. Clark, kjer gre za 12% raztopino joda in kalijevega jodida. To razmerje je namreč najbolj optimalno za človeško telo. Poleg tega uporabljamo izključno elementarni jod, saj ne vsebuje alergenov in težkih kovin v primerjavi z jodom, pridobljenim iz morskih alg, školjk in rib.
Viri
https://drclark.si/dobro_branje/21/jod_zakaj_ga_potrebujemo_in_brez_njega_ne_moremo_ziveti/ pridobljeno 30. 5. 2024
https://www.avogel.si/Prebava/jodirana_sol_da_ali_ne.php pridobljeno 4. 6. 2024
https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC8137629/ pridobljeno 4. 6. 2024
https://ijhpr.biomedcentral.com/articles/10.1186/s13584-020-00367-4 pridobljeno 4. 6. 2024
https://www.health.harvard.edu/heart-health/cut-salt-it-wont-affect-your-iodine-intake pridobljeno 4. 6. 2024
https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2542096/ pridobljeno 4. 6.
https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC7406895/ pridobljeno 4. 6.